O nas

Dotik minevanja

 

 

Kontakt
Dotik minevanja je prostor, ki je odprt za življenje, smrt in vse tisto vmes

Za vsa mala in velika veselja in vsako, tudi najmanjšo, bolečino.

V tem prostoru se lahko srečamo tisti, ki nas je smrt nekje na poti srečala, se nas dotaknila in spremenila. Ljudje v svojem najglobljem bistvu utripamo isti ritem, ritem življenja. Zato je tako zelo naravno, da se v tem razumemo in se v tišini življenja, ki jo prinaša smrt, dotaknemo drug drugega.

Sva Kristina in Irena. Obe z izkušnjami na področju strokovne pomoči in obenem z globoko željo po vstopanju v direktno izkušnjo življenja, ki jo prinaša zavedanje in izkušanje minljivosti. 

V nekem trenutku sva se zavedli, da naju kličejo teme in življenjske situacije, ki so v naši družbi detabuizirane. Smrt in vsi tisti najranljivejši trenutki, ki jo spremljajo preden se zgodi in po njej. Takrat je življenje poskrbelo, da sva se srečali. In ko je nekaj iskreno, močno in pravo, se rodi nekaj lepega. 

Želiva si, da z nama prehodite poti, ki niso lahke in nimajo hitrih rešitev. Jih je pa lažje prehoditi z nekom, ki vas spremlja, posluša, usmerja, predvsem pa vam je v oporo, ko jo potrebujete.

Kristina Kosmač

Srečanja z umirajočimi, s smrtjo in žalujočimi sem vzljubila prav zaradi njihove globine, življenjskosti in neizogibnosti srečanja s samim seboj. Smrt me je naučila največ o tem, kaj pomeni živeti, čutiti, kaj pomeni biti v življenju zadovoljen, pomirjen, srečen. Učenje srečanja z bolečino je bilo seveda del te poti, del postajanja bolj to, kar sem v resnici. Potrebnega je bilo veliko poslavljanja, veliko srečanj z bolečim, neizživetim, nedokončanim, da je nastal prostor za ranljivosti, mehkobo, zaupanje, čudenje lepoti življenja … 

Ta prostor še vedno negujem in širim, saj sem spoznala, da se prav v tem prostoru dogaja življenje. Živo in polno. Občutila sem, da se iz tega prostora razvije možnost za resničen stik, za povezan odnos in pristno ljubezen. Prav tisto, za kar verjamem, da v življenju največ šteje.

Vsi darovi umiranja so v meni prebudili zavedanje, da želim ustvarjati prostor, kjer se lahko ljudje srečamo z najranljivejšim, kjer lahko o smrti, umiranju, izgubah govorimo in smo v svojem bistvu sprejeti v tem, kar doživljamo. Verjamem, da ko sprejmemo bolečino, odpremo sebe za sprejemanje lepote in ljubezni, ki imata svoj izvir globoko v nas in se zrcalita v življenju zunaj nas.

Pridobljena znanja in izkušnje:

  • mag. teologije in specializatka psihodinamske psihoterapije
  • prostovoljka v Slovenskem društvu hospic na področju spremljanja umirajočih in žalovanja
  • sovoditeljica delavnic in izobraževanj s področja umiranja in žalovanja v Slovenskem društvu hospic
  • udeležba na začetnem 48-urnem izobraževanju o umiranju, spremljanju umirajočih in žalovanju v okviru Slovenskega društva hospic
  • udeležba na nadaljevalnem 24-urnem izobraževanju o žalovanju v okviru Slovenskega društva hospic
  • udeležba na 8-tedenskem tečaju čuječnosti v okviru Društva za razvijanje čuječnosti

Irena Gabrovšek

Paleto vseh čustev, izkušenj, lastnosti in sposobnosti ubesediti v krajšem opisu sebe se mi zdi težko, saj me po malem navdaja občutek, da vedno nekaj manjka. Tako radi stremimo k popolnosti na vseh področjih. A sprejeti sebe kot popolnega v svoji nepopolnosti in se kljub temu počutiti dobro in pomirjeno je bilo zame eno večjih spoznanj v življenju. Tudi življenje, se zdi, ni vedno popolno. Temà se namreč nekega trenutka dotakne vsakega izmed nas in sama nisem bila izjema. Zavedanje in sprejemanje celotne mavrice čustev, tudi ranljivost in težke občutke ter prepoznavanje svojih obrambnih mehanizmov, je bila zame prava pot. 

Mineva petnajst let, kar pomagam otrokom, mladostnikom in njihovim staršem pri soočanju z različnimi čustvenimi, socialnimi in kognitivnimi stiskami. Vsaka zgodba je individualna in posebna, vedno pa se me na poseben način dotaknejo tiste povezane s travmo, osamljenostjo, žalostjo in izgubo. Na meni so pustile močan vtis zaradi svoje veličine, globine in neverjetne moči, ki se se rodi prav iz svojega nasprotja – nemoči. 

Pridobljena znanja in izkušnje:

  • prof. defektologije – specialne in rehabilitacijske pedagogike (Pef, 2003),
  • Izobraževanje za strokovne delavce: Podpreti bližnjega v času žalovanja  (Hospic, 2016),
  • Sklop seminarjev:
  • ”I don’t know what to say”: providing support to someone who is grieving,
    • Creative approaches for supporting grieving children, 
    • Preparing children for a death, 
    • Supporting grieving students, 
    • Preparing children for funerals and memorials, 
    • Talking with children about cancer (A.   Warnick, 2019)
  • Mednarodna konferenca EDUvision (čuječnost, nevroedukacija),  (2016, Ljubljana),
  • Usposabljanje za samoevalvacijo (2009, 2010, ŠZR),
  • Izstopajoča vedenja (2020, P. Janjušević, K. Filipčić, I. Klemnčič)
  • Seminar: Timsko delo, delo s starši, komunikacija, akcijsko raziskovanje, (MŠŠ, 2006)
  • Delavnice: Tehnike svetovalnega razgovora, (B. Breznikar, 2019),
  • Dvodnevno strokovno srečanje: 60 let podpore pri vzgoji, učenju in odraščanju (Svetovalni      center za otroke, mladostnike in starše, Lj., 2015),
  • Tečaj čuječnosti (Šola razvojnih naukov in praks, Z. Mihajlović, 2018),