SMRT LJUBLJENČKA IN OTROCI

by | Feb 20, 2020 | otroci in mladostniki | 0 comments

Otroci se lahko na hišne ljubljenčke ali svoje terapevtske živali izjemno navežejo. Žival je pogosto njihova zaupnica in prijateljica. Zato smrt ljubljenčka zanje pomeni tudi izgubo nekoga, ki jih je imel brezpogojno rad, ki jih je sprejemal takšne kot so, ki jim je bil zvesti spremljevalec in jim je nudil občutek varnosti in sproščenosti.

žalovanje otrok, smrt ljubljenčka, pomoč otroku pri smrti ljubljenčka

Za veliko otrok je takšno soočenje s smrtjo tudi prva otrokova izkušnja izgube. Mnogo otrok se takrat sooči s težkimi občutki, starejši pa se ob tem morda prvič srečamo s svojo naravno težnjo po zavarovanju otroka pred takšnimi občutki. Vendar … to je priložnost, ko otroka pripravimo na sestavni del življenja – smrt in soočanje z njo ter ga tako opremimo za nadaljnje izgube v življenju.

Odrasli se takrat soočamo z vprašanji, KAKO otroku povedati novico, KAJ povedati in KAKO MU POMAGATI oz. ga PODPRETI.

Iskrenost ter razlaga, ki je primerna otrokovi zrelosti in starosti, so vedno najprimernejša izbira.

Hudo mi je, a povedati ti moram slabo novico. Lola je umrla. To pomeni, da je njeno telo prenehalo delovati, ne diha, se ne premika, ni lačna, ni žejna, ne vidi in ne sliši več in tudi nikoli ne bo. Tudi vrnila se ne bo več.

Pri nadaljnjih pogovorih se držimo nekaj priporočil:

  1. Iskrenost. V podajanju informacij smo iskreni (Lola je imela raka, Jerrija je povozil avto ipd.). Spustimo pa nazorne podatke (npr. če je žival povozil avto, ne opisujemo slikovno tega dogodka).
  2. Otroku damo možnost žalovanja. Priporočljivo je, da osebam, ki imajo z otrokom tesnejše kontakte povemo, skozi katero obdobje gre otrok (vzgojiteljica, učiteljica …), saj bodo lažje razumeli morebitno otrokovo spremenjeno vedenje in mu nudili še več pozornosti. Otrok naj ima možnost govoriti in izraziti vsa čustva s katerimi se sreča v času žalovanja za ljubljenčkom: žalost, krivdo, jezo, strah … Dajmo mu vedeti, da so vsa čustva v redu.  Naj ima možnost, da govori o svojih občutkih, spominih na žival, vpraša lahko, kar ga zanima… Nič ni hudega, če vas otrok vidi jokati. S tem mu kažete, da z izražanjem čustev skozi žalost oz. jok ni nič narobe.
  3. Sproščeno se pogovarjajte o smrti, umiranju in žalovanju. Razložite mu, kaj pomeni smrt. Otroci do pribl. 7. leta ne razumejo koncepta smrti kot nekaj dokončnega. Nekateri si lahko tudi mislijo, da so s svojim obnašanjem pripomogli k smrti ljubljenčka.
  4. Pazimo na izrečene besede. Ne uporabljamo besed, da je žival zaspala, da jo je k sebi poklical Bog … Otroka bo strah zaspati, hkrati ga bo strah, da naslednjič pokliče Bog k sebi koga od njegovih domačih.
  5. In nenazadnje – v tem obdobju mu nudite veliko topline in ljubezni.
žalovanje otrok, žalovanje otroci, žalovanje za domačim ljubljenčkom, smrt živali

Rituali in spomini so pomemben del življenja, zato lahko svojega ljubljenčka skupaj z otrokom tudi počastite, se mu zahvalite za tisti del življenja, ki ste ga preživeli skupaj.

  • Pripravite grob, v katerega pokopljete žival. Otrok naj ga okrasi. Lahko pripravi tudi poslovilni govor.
  • Otrok ustvari plakat, na katerega nariše ljubljenčka in svoje spomine, ki ga vežejo nanj.
  • Otrok napiše pesem, molitev.
  • Naredite spominski album ali foto kolaž.
  • Ustvarite spominsko škatlo (v njej shranite igračke, ovratnico, glavnik ipd.) Otrok naj jo okrasi, poriše, nanjo napiše ime ljubljenčka.
  • Skupaj z otrokom odnesite preostalo hrano in pripomočke v zavetišče in tako pomagajte drugi živali.
  • Naredite odtis šapice v mavec ali glino.